Včasih so najlepši izleti tisti, ki jih načrtuješ le nekaj ur vnaprej. Nekega dopoldneva med tednom sva se s punco odpravila raziskovat zgornji del doline Soče – od Mosta na Soči pa vse do Bovca.

Najino potovanje se je začelo v Soča Guesthouse v Kanalu ob Soči. Po vijugasti cesti, ki se vije ob turkizni reki Soči in med zelenimi hribi, sva se odpeljala proti Mostu na Soči. Vožnja je trajala približno 25 minut, pot pa je že sama po sebi pravo doživetje, saj nad dolino pogosto krožijo jadralni padalci, razgledi na okoliške vrhove pa te ves čas vabijo, da bi se ustavil na vsakem ovinku.

Plovba po Soči z ladjico Lucijo

V Mostu na Soči sva avto pustila na plačljivem parkirišču ob pristanišču, kjer ura parkiranja stane 1,50 €. Od tam sva se vkrcala na lokalno ladjico Lucija , imenovano po lokalni legendi, ki skozi sezono obratuje vsak dan po različnih voznih redih.

Cena vozovnice za odraslo osebo znaša 12 €, na voljo pa so tudi različni popusti glede na starost in status obiskovalcev. Možna je tudi rezervacija za naprej in za večje skupine ljudi, plačilo pa je možno le z gotovino.

Ladjica je prijetno prostorna, večji del je v senci, na krovu pa si lahko privoščite hladne napitke, kavo, koktajle in nekaj prigrizkov po povsem razumnih cenah. Midva sva si privoščila brezalkoholni radler, ki nama ga je z nasmehom postregla prijazna gospa.

Za dobro vzdušje je poskrbel tudi kapitan, ki je med plovbo pripovedoval zanimive zgodbe, legende in zgodovinske zanimivosti tega območja. Govoril je v samo v slovenščini, saj so bili vsi potniki Slovenci, sklepam pa, da zna tudi druge jezike, kakor jih navaja njihova spletna stran. Posebej nama je ostal v spominu pogled na znamenito Bohinjsko železnico, po kateri se lahko zapeljete v druge okoliške kraje, obisk jame, v kateri naj bi nekoč živel zmaj, in plovba skozi ozek kanal, ki je deloval skoraj pravljično.

Vsak potnik je imel celo možnost, da za nekaj trenutkov poprime za krmilo.
Celotna vožnja je trajala približno uro in deset minut. Mirna in kristalno čista voda vabi k kopanju, poleti pa je ta del Soče zelo priljubljen tudi med ljubitelji kajakov in supov.

Sprehod do slapa Kozjak

Po končani plovbi sva se ponovno usedla v avto in se po približno dvajsetih minutah vožnje znašla v Kobaridu, na parkirišču pri slapu Kozjak. Parkiranje je plačljivo in stane 1,20 € na uro, pohod proti slapu pa se začne praktično že ob parkirišču.

Do slapu vodi približno dvajset minut dolga pot, ki je lepo urejena, široka in zelo nezahtevna. Večji del poti poteka ob kristalno čisti Soči, kjer je veliko prijetnih kotičkov za počitek in kopanje. Ob poti so postavljene tudi mize in klopi, zato sva si na enem izmed teh prostorov privoščila manjšo malico. Kljub temu, da sva bila obuta v običajne mestne čevlje, nama pot ni povzročala nobenih težav.

Po približno petnajstih minutah hoje se pot usmeri v gozd, kjer te spremlja manjši potok in prijeten hlad. Kmalu zatem prispeš do urejenega parka, ki vodi vse do slapu.

Za vstop je treba odšteti 5 € na osebo. Sprva se nama je cena zdela nekoliko visoka za obisk naravne znamenitosti, a ko sva prišla do cilja, sva svoje mnenje hitro spremenila. Pot do slapu je čudovita. Leseni mostički, manjši potočki in zeleno rastje ustvarijo imenitno vzdušje. Na koncu pa te pričaka prava naravna mojstrovina – turkizna laguna skrita pod skalnati obok, v katero se izliva slap Kozjak.

Vstop v park je dovoljen tudi psom. Na poti nazaj naju je ujela nenadna nevihta, zato sva morala načrte o kopanju ob Soči žal opustiti.

Pogled na mogočni slap Boka

Ko se je dež nekoliko umiril, sva se odpravila proti naslednji postaji. Po približno dvajsetih minutah vožnje sva prispela do razgledne točke slapu Boka.

Od ceste se lepo vidi zgornji del slapu, do njegove bližine pa vodi položna gozdna pot. Pot bi zagotovo priporočila vsakemu obiskovalcu, saj naj bi bilo okolje ob slapu samem še precej lepše. Zaradi slabega vremena se za pohod tokrat nisva odločila, zato sva pot nadaljevala proti Bovcu.

Kratek sprehod do slapu Virje

Iz Bovca sva zavila na manjšo cesto, ki vodi proti enemu najbolj fotogeničnih slapov v okolici – slapu Virje. Parkirišče ob slapu je plačljivo in stane kar 4 € na uro, čeprav je do samega slapu le približno pet minut hoje.

Pot je kratka, speljana skozi gozd in se rahlo spušča proti slapu. Že po nekaj minutah hoje te pričaka prijetno hladen in zelen kotiček, kjer se med skalami skriva čudovit slap. Okolica je zelo lepo urejena in izjemno osvežilna, kopanje pa zaradi zaščite območja ni dovoljeno.

Najin vtis

Ta izlet nama je bil še posebej všeč, saj med posameznimi destinacijami ni bilo dolgih voženj, do vseh znamenitosti pa vodi le približno dvajset minut hoje. Tako lahko v enem samem dopoldnevu vidiš presenetljivo veliko.

Dolina Soče vedno znova dokaže, zakaj velja za eno najlepših slovenskih pokrajin. Vsak ovinek skriva nov razgled, vsak postanek pa novo zgodbo.