Zadnji dan najinega oddiha v dolini Soče se nisva želela zgolj odpeljati domov. Pot iz Soča Guesthouse v Kanalu ob Soči proti Ljubljani sva zato spremenila v prijeten raziskovalni izlet, ki naju je vodil skozi Vipavsko dolino in Kras.
Solkanski most – svetovni rekorder med kamnitimi železniškimi mostovi
Po regionalni cesti sva se najprej odpeljala proti Solkanu, kjer stoji ena najbolj prepoznavnih slovenskih tehničnih znamenitosti – Solkanski most.
Most je bil zgrajen leta 1905 kot del Bohinjske železniške proge in še danes velja za železniški most z največjim kamnitim lokom na svetu. Njegov glavni kamniti obok meri kar 85 metrov, celoten most pa je dolg približno 220 metrov in se dviga okoli 36 metrov nad reko Sočo.
Čezenj vsakodnevno vozijo vlaki, kar prizoru doda veliko fotogenično vrednost. Najlepši pogled nanj je s sosednjega cestnega mostu, ki ima urejen pločnik za pešce. Prav od tam sva si tudi midva ogledala most in naredila nekaj fotografij. Zaradi podobne višine obeh mostov dobiš odličen občutek njegove velikosti.
Tik ob cestnem mostu je brezplačno parkirišče, zato je postanek ne vzame veliko časa.
Grad Rihemberk – mogočna srednjeveška utrdba
Iz Solkana sva nadaljevala skozi Vipavsko dolino, mimo vinogradov in manjših krajev, vse do gradu Rihemberk, ki velja za enega najstarejših in največjih gradov v Sloveniji.
Avto sva pustila ob cesti na grajskem griču, tik pod gradom, nato pa se peš povzpela do vhoda.
Grad se ponaša z najvišjim grajskim stolpom v Sloveniji, visokim približno 27 metrov, njegova zgodovina pa sega v 13. stoletje. Poleg izjemne arhitekture je znan tudi po bogatem programu za obiskovalce. V poletni sezoni pogosto pripravljajo viteške dneve, sokolarske predstavitve, delavnice za otroke, vodene oglede in različne kulturne dogodke.
Namig: Odpiralni čas gradu je odvisen od sezone, zato toplo priporočava, da pred obiskom preverite aktualni urnik na njihovi uradni spletni strani. Cene vstopnic se razlikujejo glede na starost in velikost skupine.
Po najinem mnenju je Rihemberk odlična izbira predvsem za družine z otroki, saj je velik del programa prilagojen prav najmlajšim.
Štanjel – ena najlepših kraških vasic
Le dobrih deset kilometrov naprej sva prispela do Štanjela, ene najstarejših in najbolj slikovitih kraških vasi.
Večina obiskovalcev parkira na enem izmed urejenih parkirišč pod vasjo, kjer parkiranje stane približno 1 € na uro. Midva pa sva ubrala nekoliko drugačno pot.
Do Štanjela sva se pripeljala z druge strani po makadamski gozdni cesti, ki vodi mimo zaselkov vse do Ferrarijevega vrta. Cesta je precej razrita in polna lukenj, zato takšne poti ne priporočava voznikom nižjih osebnih avtomobilov. Če nimate višjega vozila ali štirikolesnega pogona, je precej bolj smiselno uporabiti uradna parkirišča.
Največ časa sva namenila prav Ferrarijevemu vrtu, ki velja za eno najlepših vrtno-arhitekturnih ureditev v Sloveniji. Zasnoval ga je priznani arhitekt Maks Fabiani, vrt pa navdušuje z urejenimi terasami, kamnitimi stopnišči, skritimi sprehajalnimi potmi, klopcami, ribnikom z otočkom in mostičkom ter številnimi razglednimi kotički.
Za ogled gradu nama je žal zmanjkalo časa. V njem danes delujejo muzejske zbirke, galerije in razstavni prostori, obiskovalci pa se lahko povzpnejo tudi na grajski stolp, od koder se odpirajo čudoviti razgledi na kraško pokrajino.
Grajski kompleks je praviloma odprt vsak dan, urnik pa se med letom spreminja. Odrasla vstopnica za ogled grajskega muzeja običajno stane okoli 9 €, na voljo pa so tudi družinske in znižane vstopnice.
Po slikoviti poti proti domu
Namesto da bi se takoj vključila na avtocesto, sva se še nekaj časa vozila po regionalnih cestah skozi Vipavsko dolino in Kras.
Čeprav sva si s tem pot proti Ljubljani podaljšala za približno dvajset minut, nama ni bilo niti za trenutek žal. Vinogradi, kamnite kraške hiše, odprti razgledi in mirne ceste so poskrbeli, da je bil tudi zadnji del najinega dopusta nekaj posebnega.